Lani smo zavrgli več kot 168.000 ton hrane, od tega kar tretjino užitne

Od 168.318 ton hrane, kolikor smo je lani zavrgli, je največ odpadne hrane nastalo v gospodinjstvih – kar 44 odstotkov oziroma 73.600 ton. To pomeni, da je posameznik doma zavrgel povprečno 35 kilogramov hrane, od tega je bila tretjina (okoli 11 kilogramov) še vedno užitna.

Večino lanskega porasta odpadne hrane je šlo na račun večje količine odpadne hrane v dejavnosti proizvodnje hrane. Ta se je lani v primerjavi s predlani povečala za nekaj manj kot petino, ker so bile zavržene večje količine snovi, neprimernih za uživanje ali predelavo, je danes sporočil statistični urad.

V gospodinjstvih je nastalo za dva odstotka več odpadne hrane, v trgovini z živili za odstotek več, v gostinstvu in strežbi hrane pa je je bilo za štiri odstotke manj.

Največ odpadne hrane ali 44 odstotkov je nastalo v gospodinjstvih. V gostinstvu in strežbi hrane je nastalo 32 odstotkov odpadne hrane, v proizvodnji hrane 15 odstotkov, najmanj oz. devet odstotkov pa v dejavnosti trgovine z živili.

Delež užitnega dela v odpadni hrani se je po oceni statistikov lani zmanjšal za eno odstotno točko in obsegal 60.600 ton ali 36 odstotkov skupne količine. Preostalih 107.700 ton ali 64 odstotkov je bil neužitni del, kot so olupki, kosti, koščice, jajčne lupine in podobne snovi, ki jih ni mogoče uporabiti za prehrano ljudi.

Največ ali 45 odstotkov odpadne hrane so predelali anaerobno v bioplinarnah. V aerobni predelavi v kompostarnah so predelali 34 odstotkov odpadne hrane. V obratih za mehansko-biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov se je pred odlaganjem biološko stabiliziralo 19 odstotkov odpadne hrane. Preostala dva odstotka celotne količine odpadne hrane pa sta bila obdelana z drugimi postopki, kot so sežig, ponovno rafiniranje olja in drugi postopki biološke predelave.

Ali bo država prepovedala zavračanje hrane?

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v začetku letošnjega leta napovedalo novelo zakona o hrani. Ta predvideva uvedbo certifikata za manj zavržene hrane, ki ga bodo lahko pridobile trgovine. Ministrstvo je prav tako omenilo možnost prepovedi zavračanja hrane.

Vsa hrana, ki ji rok uporabe še ni potekel, hrana z rokom uporabe, ki ni odvisen od deklaracije, ter termično obdelana hrana, bi morala biti donirana humanitarnim organizacijam.

Če bo ministrstvo skupaj s Trgovinsko zbornico Slovenije in drugimi deležniki v dialogu doseglo dogovor, bo Slovenija postala druga država v Evropi, ki trgovinam prepoveduje zavračanje užitne hrane. Francija je namreč že leta 2019 sprejela zakon, ki veletrgovcem, velikim distributerjem hrane in proizvajalcem nalaga, da užitne hrane ne smejo zavračati.

Začetna ideja ministrstva je bila, da bi trgovine presežke hrane donirale humanitarnim organizacijam. Te pa od države pričakujejo logistično in finančno podporo, saj gre za zelo velike količine hrane.

Samo Slovenska karitas letno porazdeli več kot 3.700 ton hrane, od katere je odvisnih med 90.000 in 150.000 ljudi.